Spodbuda z delo
Z drugim likovnim natečajem Ustvarjamo za ZOOplanet, želimo spodbuditi mlade, da skozi likovno ustvarjalno delo spoznajo nekatere živalske vrste otoka Madagaskar in razmišljajo o odgovornem ravnanju, skrbi in ohranjanju zdravega ter čistega okolja. Ob tem razvijajo čut za naravo in ljubezen do živali in rastlin.
Madagaskar leži ob vzhodni obali Afrike in je peti največji otok na svetu. Velik je za približno 29 Slovenij. Pred davnimi 160 milijoni let se je zaradi tektonskih premikov ločil od afriške celine. Tako kot pri nas, je tudi podnebje na Madagaskarju zelo pestro, od tropskega ob obali, zmernega v notranjosti in suhega na jugu. To vpliva na raznolikost življenjskega okolja, ki prehaja iz deževnega tropskega gozda v suhi tropski gozd, travišča in puščave do 2.876 m nadmorske višine. Vse to je omogočilo razvoj edinstvenega rastlinstva in živalstva, saj več kot 80 % živih organizmov Madagaskarja, živi samo na tem otoku in nikjer drugje na Zemlji. Pravimo, da so endemiti Madagaskarja.
Znanstveniki na njem še vedno odkrivajo nove vrste. V času velikega raziskovanja okolja med leti 1999 in 2010 so odkrili kar 615 novih vrst, od tega 41 vrst sesalcev in 61 vrst plazilcev.
Kljub veliki vrstni pestrosti, pa so številne vrste vse bolj ogrožene zaradi delovanja človeka, ki izsekava gozd za pridobivanje drv in oglja. S tem se povečuje dostop do vrst, ki jih človek nezakonito lovi in prodaja na svetovnih trgih. Vrste so ogrožene tudi zaradi podnebnih sprememb in širjenja različnih bolezni. Med najbolj ogroženimi so lemurji in kameleoni.
Številne nevladne organizacije med njimi tudi živalski vrtovi si prizadevajo zaščititi, obnoviti in ohraniti edinstveno biotsko pestrost Madagaskarja v skladu s kulturo in načinom življenja lokalnega prebivalstva. Zato sodelujejo z vladami, znanstveniki, industrijo in lokalnimi skupnostmi, da bi z bolj trajnostnim upravljanjem naravnih virov zagotovili najboljše možnosti preživetja tako ljudi kot vseh rastlinskih in živalskih vrst na otoku.
V Živalskem vrtu Ljubljana lahko obiščete navadne varije, male madagaskarske tenreke in velike madagaskarske dnevne gekone, ki so ambasadorji živali z Madagaskarja. Na otoku sicer živi več kot 200 vrst sesalcev, 300 vrst ptic, 260 vrst plazilcev, 260 vrst dvoživk in številni nevretenčarji, ki prav tako lahko navdahnejo mlade ustvarjalce.
Živalski ambasadorji Madagaskarja v ZOO Ljubljana
Veliki madagaskarski dnevni gekon
Veliki madagaskarski dnevni gekoni so odvisni od gozda, saj živijo na območjih tropskega deževnega gozda. Prehranjujejo se z žuželkami, pajkovci, mladiči manjših glodalcev in rastlinskim nektarjem. Večino časa preživijo na drevesnih deblih, pogosto z glavo navzdol. Samci so lahko precej teritorialni in ne sprejmejo drugih samcev na svojem ozemlju, vstop dovolijo samo samicam. Paritveno vedenje vključuje tresenje repa ali telesa, oglašanje in spreminjanje barve. Po parjenju samica jajca odlaga pod lubje in v razpoke v lubju. Na prstih imajo posebne oprijemalne blazinice z lamelami ki jim omogočajo dober oprijem pri plezanju po gladkih površinah ter krempeljčke, s katerimi se oprimejo hrapavih površin.
Mali madagaskarski tenrek
Skrivnostno življenje malih madagaskarskih tenrekov se najbolj dejavno odvija v mraku in ponoči. Razširjeni so v suhih tropskih gozdovih Madagaskarja, grmičasti pokrajini, kultiviranih območjih, suhih obalnih področjih in polpuščavah. Domujejo v drevesnih duplih, manjših skalnih votlinah ali pa luknjah v zemlji, ki jih izkopljejo sami. Hladnejše mesece predremljejo, kar lahko traja do 5 mesecev.
Hranijo se z nevretenčarji kot so žuželke in pajkovci ter mladiči glodalcev. Hrano iščejo tako v krošnjah dreves, kot tudi na tleh.
Navadni vari
Na Madagaskarju živi 110 vrst lemurjev med njimi tudi obročkastorepi lemur, ki je simbol Madagaskarja. Lemurji so krovne vrste v gozdovih Madagaskarja in zato zelo pomembni, saj opravljajo različne ekološke naloge, od širjenja semen in opraševanja do ohranjanja strukture gozda.
Med lemurje uvrščamo tudi navadne varije, katere jih lahko obiščete v ZOO Ljubljana. Navadni variji v naravi živijo v vlažnih zimzelenih gozdovih na vzhodu Madagaskarja. Skupine imajo obsežne teritorije, velike tudi preko 100 hektarov, da najdejo dovolj prehranskih virov. Med vsemi lemurji se največ zadržujejo v drevesnih krošnjah, najraje na visokih in široko razvejanih drevesih. Najpogosteje se premikajo s štirinožno hojo in tekom po debelejših vejah ter skoki z drevesa na drevo.
Variji so skoraj izključno sadjejede živali in imajo veliko vlogo pri raznašanju semen različnih rastlinskih vrst. Jedo tudi nektar in cvetove ter delujejo kot opraševalci. Z občasnim objedanjem listja omejujejo rast dreves. Sami so plen za nekatere druge živali, denimo foso.
Variji so eni izmed najbolj ogroženih vrst primatov na svetu. Čeprav so zelo slabo raziskani, nekateri podatki kažejo, da je velikost njihove populacije v zadnjih dveh desetletjih upadla za več kot 80 %. V naravi jih po nekaterih ocenah živi manj kot 10.000. So izjemno občutljivi na motnje v njihovem življenjskem prostoru (gradnja cest, sečnja dreves, spreminjanje gozdov v kmetijsko krajino), dodatno pa jih ogroža lov. Ker gre za največjo še živečo vrsto lemurjev, ki je povrh vsega dejavna podnevi, so za lovce zelo zaželen in dokaj lahek plen.
Veliki madagaskarski dnevni gekon
Veliki madagaskarski dnevni gekoni so odvisni od gozda, saj živijo na območjih tropskega deževnega gozda. Prehranjujejo se z žuželkami, pajkovci, mladiči manjših glodalcev in rastlinskim nektarjem. Večino časa preživijo na drevesnih deblih, pogosto z glavo navzdol. Samci so lahko precej teritorialni in ne sprejmejo drugih samcev na svojem ozemlju, vstop dovolijo samo samicam. Paritveno vedenje vključuje tresenje repa ali telesa, oglašanje in spreminjanje barve. Po parjenju samica jajca odlaga pod lubje in v razpoke v lubju. Na prstih imajo posebne oprijemalne blazinice z lamelami ki jim omogočajo dober oprijem pri plezanju po gladkih površinah ter krempeljčke, s katerimi se oprimejo hrapavih površin.
Mali madagaskarski tenrek
Skrivnostno življenje malih madagaskarskih tenrekov se najbolj dejavno odvija v mraku in ponoči. Razširjeni so v suhih tropskih gozdovih Madagaskarja, grmičasti pokrajini, kultiviranih območjih, suhih obalnih področjih in polpuščavah. Domujejo v drevesnih duplih, manjših skalnih votlinah ali pa luknjah v zemlji, ki jih izkopljejo sami. Hladnejše mesece predremljejo, kar lahko traja do 5 mesecev.
Hranijo se z nevretenčarji kot so žuželke in pajkovci ter mladiči glodalcev. Hrano iščejo tako v krošnjah dreves, kot tudi na tleh.
Navadni vari
Na Madagaskarju živi 110 vrst lemurjev med njimi tudi obročkastorepi lemur, ki je simbol Madagaskarja. Lemurji so krovne vrste v gozdovih Madagaskarja in zato zelo pomembni, saj opravljajo različne ekološke naloge, od širjenja semen in opraševanja do ohranjanja strukture gozda.
Med lemurje uvrščamo tudi navadne varije, katere jih lahko obiščete v ZOO Ljubljana. Navadni variji v naravi živijo v vlažnih zimzelenih gozdovih na vzhodu Madagaskarja. Skupine imajo obsežne teritorije, velike tudi preko 100 hektarov, da najdejo dovolj prehranskih virov. Med vsemi lemurji se največ zadržujejo v drevesnih krošnjah, najraje na visokih in široko razvejanih drevesih. Najpogosteje se premikajo s štirinožno hojo in tekom po debelejših vejah ter skoki z drevesa na drevo.
Variji so skoraj izključno sadjejede živali in imajo veliko vlogo pri raznašanju semen različnih rastlinskih vrst. Jedo tudi nektar in cvetove ter delujejo kot opraševalci. Z občasnim objedanjem listja omejujejo rast dreves. Sami so plen za nekatere druge živali, denimo foso.
Variji so eni izmed najbolj ogroženih vrst primatov na svetu. Čeprav so zelo slabo raziskani, nekateri podatki kažejo, da je velikost njihove populacije v zadnjih dveh desetletjih upadla za več kot 80 %. V naravi jih po nekaterih ocenah živi manj kot 10.000. So izjemno občutljivi na motnje v njihovem življenjskem prostoru (gradnja cest, sečnja dreves, spreminjanje gozdov v kmetijsko krajino), dodatno pa jih ogroža lov. Ker gre za največjo še živečo vrsto lemurjev, ki je povrh vsega dejavna podnevi, so za lovce zelo zaželen in dokaj lahek plen.
Kako lahko pomagaš?
Zavedati se moramo, da živali in njihovo okolje ogrožamo mi, ljudje. Le v nas je moč, da nekaj spremenimo.
Organizacija Lemur conservation network ustvarja prostor za navdih, izobraževanje, razvijanje veščin in sodelovanje skupnosti Malgašev (prebivalcev Madagaskarja) in drugih ljubiteljev lemurjev, za njihovo zaščito in ohranjanje. Verjamejo, da lahko zaščitimo lemurje le, če medsebojno sodelujemo
Z zagotavljanjem mreže več kot 60 organizacij za ohranjanje narave ozaveščajo o lemurjih, pri čemer sodeluje tudi ZOO Ljubljana. Skupaj promoviramo svetovni dan lemurjev, ustvarjamo izobraževalno gradivo in navdihujemo ljudi po vsem svetu, da vzljubijo lemurje. Lemur conservation network sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi pri pogozdovanju, zaščiti habitatov in izobraževanju.
Če bomo ohranili lemurje na Madagaskarju, bomo ohranili tudi gozd in v njem vse rastline in živali tudi za nas ljudi.
Živalski vrt Ljubljana se pridružuje ozaveščanju obiskovalcev in opozarjanju na ogroženost lemurjev na Madagaskarju.
Z donacijo na povezavi https://trgovina.zoo.si/artikel/naravovarstveni-projekt/ lahko pomagaš organizaciji Lemur conservation network. Sredstva bodo namenjena ohranjanju navadnih varijev in ostalih lemurjev na otoku Madagaskar.
Lemurji potrebujejo našo pomoč. Če bomo vsi sodelovali, lahko pomagamo, da bodo madagaskarski lemurji in druge edinstvene divjinske živali preživele še za naslednje generacije tudi s prizadevanjem za ohranjanje gozda in dreves v njem z uporabo recikliranega papirja. Pomembna so mala vsakodnevna dejanja, prav vsakega izmed nas.