Spodbuda za delo
Spodbuda za delo:
S tretjim likovnim natečajem Ustvarjamo za ZOOplanet želimo spodbuditi mlade, da skozi likovno ustvarjalno delo še bolj spoznajo karizmatične in ogrožene velike mačke ter razmišljajo o odgovornem ravnanju, skrbi in ohranjanju zdravega ter čistega okolja. Ob tem razvijajo čut za naravo in ljubezen do živih bitij.
Velike mačke so nam vsem znane in o njih smo že slišali. Pravijo jim krovne vrste v okolju, kjer živijo, in s tem kažejo na zdravje tega okolja. Kot specializirani plenilci pomagajo ohranjati naravno ravnovesje, saj plenijo divjad, ki objeda zelišča, grmovje in drevesa. Brez plenilcev se lahko divjad preveč namnoži in s prekomernim objedanjem povzroča škodo v okolju.
Osredotočili se bomo na tri vrste velikih mačk: azijskega leva, sibirskega tigra in geparda.
Te tri vrste lahko obiščete v Živalskem vrtu Ljubljana. Azijska leva Maksi in Čaja, sibirska tigra Botsman in Vita ter geparda Sven in Sveja so ambasadorji velikih mačk v njihovem naravnem okolju.
Azijski lev – Preživel le v gozdu Gir v Indiji
Današnji lev je bil razširjen v Afriki, Mali Aziji, Indiji in na Arabskem polotoku že pred 1,4 milijoni let, zdaj pa se je zaradi človeka znašel na samem pragu izumrtja. Z genetskimi raziskavami so ugotovili, da so si levi iz Azije in zahodne ter srednje Afrike bolj sorodni kot levi iz vzhodne in južne Afrike. Zato sta danes priznani dve podvrsti levov: Panthera leo leo iz srednje in zahodne Afrike ter Indije in Panthera leo melanochaita iz južne in vzhodne Afrike.
Azijski lev je bil nekoč razširjen v severni Afriki ter od Turčije in Sirije preko Iraka, Irana in Pakistana do vzhodne Indije. V vzhodni Evropi je vrsta izumrla okoli leta 100 našega štetja, v Palestini pa v času križarskih vojn. Na vseh drugih območjih je preživel do sredine 19. stoletja. Iznajdba strelnega orožja, široko razširjen lov in izguba življenjskega prostora so bili zanje pogubni. Zadnji levi so v severni Afriki živeli visoko v gorovju Atlas še do leta 1940.
Do konca 19. stoletja je azijski lev preživel le v gozdu Gir v državi Gujarat na severozahodu Indije, kjer so leta 1880 zabeležili le še 12 levov. Zaradi pravočasne zaščite jih je bilo leta 1955 že 290, danes pa jih je okoli 650. Razširjeni so na območju, velikem za osem Triglavskih narodnih parkov. Azijski lev je v Indiji popolnoma zaščiten od leta 1972. Zaradi različnih ukrepov v zadnjih petdesetih letih se število azijskih levov še vedno povečuje. Zmanjšanje števila pašne živine v gozdu Gir in nadzor požarov sta omogočila obnovo vegetacije ter s tem številčnejši plen, kar je pripomoglo k povečanemu številu levov.
Danes leve ogroža konflikt s človekom zaradi škode v živinoreji ter napadov levov na ljudi. Težava je tudi parjenje v sorodstvu in s tem zmanjšana genetska pestrost populacije. Poleg tega so občutljivi na morebitne izbruhe bolezni, okoljske nesreče in krivolov. Lokalno prebivalstvo je zelo strpno do azijskih levov, saj jih imajo za del svoje naravne dediščine. Za ohranitev pozitivnega odnosa država izboljšuje živinorejske prakse, razvija različne gospodarske spodbude ter skrbi za varnost ljudi. V Indiji si prizadevajo oblikovati koridorje za prost prehod levov ter ustanoviti vsaj še eno divjinsko populacijo na drugem območju. Tako bi povečali genetsko raznolikost ter zmanjšali tveganje izumrtja zaradi morebitne epidemije ali okoljskih nesreč.
Sibirski tiger – največja mačka sveta
Tigri na našem planetu živijo že več kot 2 milijona let. Še v 19. stoletju jih je bilo v Aziji in vzhodnem delu Evrope okoli 100.000, 9 različnih podvrst. Od začetka 20. stoletja se je njihova številčnost zmanjšala za 95 % in zavzema le 7 % prvotnega območja razširjenosti.
Vzrok za tako drastičen upad števila tigrov je človek, ki jih lovi in uničuje njihovo naravno okolje. Za preživetje tigrov so zato ključni učinkovita politika in naravovarstveni programi.
Strokovnjaki so leta 2010 številčnost tigrov ocenili med 2.154 in 3.159 živali šestih različnih podvrst. Številčnost podvrste sibirski tiger pa ocenjujejo na okoli 500 živali. Še isto leto so se v Sankt Peterburgu v Rusiji srečali predstavniki 13 držav, v katerih so razširjeni tigri. Podpisali so sporazum o ozaveščanju o zmanjševanju števila tigrov po svetu ter izjavo za podvojitev vseh populacij tigrov do leta 2022.
Mednarodna zveza za zaščito narave (IUCN) je leta 2014 ustanovila celostni program za zaščito okolja tigrov (ITHCP) in se tako pridružila globalnemu prizadevanju za podvojitev tigrov do leta 2022. V program je vključenih 12 projektov, ki potekajo v Bangladešu, Butanu, Indiji, Indoneziji, Nepalu in Mjanmaru.
Cilji programa so zaščita tigrov in njihovega plena pred divjimi lovci, ustanavljanje zaščitenih območij in koridorjev ter podpora ljudem, ki si delijo okolje s tigrom.
Prva faza med leti 2015 in 2021 je zajela 4,5 % takratnega življenjskega okolja tigrov. V tem času so se populacije tigrov na teh območjih povečale za 40 %. Koristi od programa je imelo kar 75.000 članov skupnosti, saj so se zmanjšali konflikti med ljudmi in tigri ter zagotovili trajnostni viri dohodka.
Gepard – najhitrejša mačka sveta
Gepardi so razširjeni v podsaharski Afriki, manjša populacija živi tudi v Iranu. Njihovo okolje so odprta grmišča in travnate savane, kjer plenijo manjše antilope ter druge manjše sesalce in ptice, kot so pegatke.
Gepardi so po IUCN rdečem seznamu uvrščeni med ranljive vrste. Velikost svetovne populacije je ocenjena na 10.000 živali. Gepard je najhitrejša kopenska žival na svetu in najbolj ogrožena velika mačka v Afriki.
Edinstveno je prilagojen za hitrost. V nekaj več kot 3 sekundah doseže hitrost do 112 km/h, pri najvišji hitrosti je njegov korak dolg do 6,4 metra. Gepardi so mesojedi plenilci, ki najraje plenijo majhne antilope, kot so pritlikavi skakači vrste rdeči donidori, gozdni huleži, skokonoge gazele in mladiči večjih antilop, kot so oriksi, rdeči gnuji in kuduji.
Namibija je znana kot "svetovna prestolnica gepardov", saj v njej živi tretjina svetovne populacije gepardov. Večina divjinskih gepardov v Namibiji živi na živinorejskih kmetijskih površinah, kjer so sicer varni pred levi in hijenami, ne pa pred ljudmi. Naravovarstvene organizacije sodelujejo s kmetovalci v Namibiji, da bi jim pred plenilci pomagali ohraniti živino, kot so ovce in koze. Tako lahko živijo v sožitju z divjinskimi živalmi in podpirajo zdrav ekosistem.
Grmovje je pomemben del savanskega okolja. Vendar je v naravnih razmerah razpršeno po savani. V preteklosti so sloni in nosorogi, ki so se z njimi hranili, ter naravni požari preprečevali, da bi se grmovje nenadzorovano razraslo. Danes je večina slonov in nosorogov omejena na parke in rezervate, požari so preprečeni tako, da grmovje prerašča savano. Ko zavlada grmovje, izpodriva trave, zlasti na območjih, kjer se izvaja prekomerna paša. Ker je na voljo manj trave, se zmanjšujejo populacije divjinskih rastlinojedcev, kot sta oriks in grivasta antilopa. Grmovje je tudi ovira gepardom pri lovu na plen, saj jim njihovo trnje lahko povzroči poškodbe oči. Manj plena in slabši pogoji lova povečujejo možnost, da se bo plenilec, kot je gepard, preusmeril v lov na domače živali. To pa povečuje konflikt med kmeti in gepardi.
Cilja projektov ohranitve gepardov v naravnem okolju sta sodelovanje s kmeti, da bi našli načine, kako lahko živijo v harmoniji z gepardi, ter vrniti savano v bolj naravno stanje z zmanjšanjem količine grmovja.
V ta namen so ustanovili program psov za varovanje živine, ki z laježem odganjajo plenilce. Program je zelo učinkovit pri zmanjševanju plenjenja domačih živali in s tem zmanjšuje potrebo kmetov po preganjanju in lovljenju gepardov in drugih velikih plenilcev.
Kmetje postajajo varuhi narave z različnimi kmetijskimi dejavnostmi, ki so del ohranjanja ekosistema.
Krčenje grmovja je naravovarstveni projekt, ki se ukvarja s sečnjo grmovja in izdelavo okolju prijaznih polen, ki se uporabljajo ter prodajajo za ogrevanje in kuhanje. Obnavljanje prvotnega habitata bo izboljšalo življenje kmetom in gepardom ter tudi ostalim divjinskim vrstam živali.
Kaj je ohranjanje narave?
Naravovarstvo je skrb za okolje, v katerem živimo. To pomeni, da uporabljamo vire pametno, tako da jih nekaj ostane za druge ali za našo lastno uporabo v prihodnosti. Da bi si zagotovili uspešno prihodnost, moramo biti odgovorni varuhi narave. Način upravljanja z zemljišči in živalmi določa prihodnost vseh ekosistemov. Ravnovesje v naravi se poruši zaradi slabih praks upravljanja zemljišč, živine ali prostoživečih živali.
Kako lahko pomagaš?
Zavedati se moramo, da živali in njihovo okolje ogrožamo mi, ljudje. Le v nas je moč, da nekaj spremenimo.
Kot popotniki bodite prizanesljivi opazovalci narave in podpirajte lokalne ohranitvene programe. Pozorni bodite pri nakupih, saj z mnogimi spominki naravnega izvora podpirate uničevanje vrst in naravnega okolja.
Kot uporabniki izbirajte izdelke, ki so pridobljeni na sonaraven in etičen način. Ne kupujte živih divjinskih živali, ker bi se vam smilile, saj bo vsako, ki jo ''rešite'', nadomestila nova iz narave.
Zberite več informacij o velikih mačkah in razširite sporočilo o ohranjanju divjinskih živali. Poskusite uvesti majhne spremembe v svojem vsakdanjem življenju in tako pomagajte lokalnim prostoživečim živalim ter ostanite vključeni v projekte zbiranja sredstev za pomoč mednarodnim organizacijam, ki se ukvarjajo z varstvom divjinskih živali.
Vloga živalskih vrtov
Živalski vrt Ljubljana se pridružuje ozaveščanju obiskovalcev in opozarjanju na ogroženost velikih mačk po svetu. Če ohranimo okolje, da bodo v njem preživele velike mačke, ga bomo ohranili za vse rastlinstvo in živalstvo na določenem območju in nenazadnje tudi za nas, ljudi.
Pomagaš nam lahko z donacijo na povezavi https://trgovina.zoo.si/artikel/naravovarstveni-projekt/. Sredstva bodo v celoti namenjena ohranjanju velikih mačk in njihovega naravnega okolja.
Velike mačke potrebujejo našo pomoč. Če bomo vsi sodelovali, lahko pomagamo, da bodo velike mačke in druge edinstvene divjinske živali preživele še za naslednje generacije, tudi s prizadevanjem za ohranjanje naravnih virov in zmanjšanjem vsesplošne porabe energije in materialov. Pomembna so mala vsakodnevna dejanja prav vsakega izmed nas.